Martinovo, slovenski praznik vina





Na slovenski praznik vina marsikdo ne ve, da v bistvu praznujemo god sv. Martina. Slednjega praznujejo povsod po Evropi, vendar na mnogo različnih načinov. Slovenci Martinovo praznujemo in dojemamo kot nekakšen praznik vina, saj ljudski rek in značilnosti pravijo, da v tej noči Martin ukrade mošt in prinese vino. Mošt ima pomensko obliko nečistega in grešnega novega vina, ki je na Martinovo zamenjan oziroma se ob blagoslovitvi spremeni v čisto odrešeno vino. Stare šege in pripovedke narekujejo, da lahko blagoslov moštu na Martinovo podari nekdo, ki je oblečen in se izdaja za škofa.

Iz mošta v vino

Martinovo oziroma god sv. Martina se pri nas praznuje na 11. november, v pravih in značilnih vinorodnih okoliših pa se tradicionalno zraven postrežejo tudi značilne Martinove jedi. Slednjih je kar nekaj in se morda kanček razlikujejo po različnih regijah, najbolj poznani pa so gotovo mlinci z gosjo. Značilne jedi so na Martinovo povezane še z testeninami z golažom iz petelina ali kokoši, kislo zelje in pečen puran, refošk ter ocvrt kruh in še mnoge druge. Martinovo je sicer praznik, čigar korenine segajo daleč v preteklost, saj so se za vino zahvaljevali že v Kristusovem času, praznik pa sega še daleč nazaj in le deluje kot cerkveni. Priljubljenost praznovanja in čaščenja vina je bila že v preteklosti ogromna, zato je cerkev k slednjemu dodala enega izmed svetnikov, sv. Martina, ki poskrbi za poimenovanje praznika. Sveti Martin je bil sicer krščanski škof, ki se je rodil v četrtem stoletju oziroma začetku slednjega na območju, kjer se dandanes nahaja soseda Slovenije, Madžarska.





Martinovo, slovenski praznik vina
5 (100%) 1 vote

Cene nepremičnin