Slovenija zaradi svojega ugodnega podnebja in lastnosti pridela veliko sadja, izjemno priljubjene pa so rdeče češnje, ki so značilne za okolje Goriških Brd, kjer prebivalci celo praznujejo praznik češenj. Praznik češenj je seveda namenjen tem krasnim sadežom, ki v svoji sredici skriva drobno koščico. Češnja je sicer eden izmed prvih sadežev, ki spomladi cvetijo in rodijo, posledično so vsi ljubitelji  izjemno veseli, ko so na voljo za poizkušanje. Ljudsko izročilo pravi, da so slovenske oziroma Goriške češnje nekoč častili že na znamenitem cesarskem Dunaju.

Češnje

Praznik češenj je tako prireditev na območju Brd, kjer se tudi pridela največja količina slednjega sadeža. Številke, ki govorijo o količini češenj, so zares ogromne, saj so jih pred prvo svetovno vojno domnevno pridelali 3500 ton, od katerih so jih kasneje približno pol izvozili. Pridelava se je skoraj podvojila med prvo in drugo svetovno vojno nato pa zapade v manjšo krizo, vendar se povpraševanje znova poveča v 80ih in 90ih letih. Češnja si torej zasluži svoj istoimenski praznik češenj, saj jo prebivalci Goriškega praktično častijo, ker jim prinaša prvi in nekje tudi največji zaslužek celotnega leta. Praznik češenj se navadno izvaja v mesecu juniju in traja cel vikend, torej petek, soboto in nedeljo. Na dogodku se navadno zbere ogromna množica ljudi iz cele Slovenije, ki bi radi sadež kupili ali pa se le zabavali ob kakšnem izmed odličnih koncertov ali iger. Češnje se v tem območju ne uporabljajo le za sladkanje saj Briški mojstri iz njih pridelujejo tudi okusne domače marmelade, žganje, liker in podobne izdelke, ki vam jih vsako leto v mesecu juniju ponuja tradicionalni praznik češenj.